Vrtec Bled - energetska sanacija in rekonstrukcija

status:
zgrajeno

datum:
2011-2014

naročnik:
Občina Bled

lokacija:
Bled

tip:
izobraževanje

skupna bruto površina:
3234 m2 / 2737 m2

arhitektura:
studio stratum / arco d. o. o.
Peter Šenk
Polona Filipič
Marko Pretnar
Primož Špacapan
Ajda Vogelnik Saje
Katja Florjanc

sodelavci:
Nataša Mrkonjič
Klemen Muha
Mateja Kovač

foto: Virginia Vrecl

INPUT: Stavba vrtca Bled je bila zgrajena leta 1978 na skrajnem vzhodnem delu jezerske sklede. Umeščena je v kotanjo ledeniške morene, v park ob starejši stavbi, vili, ki so jo v 50' letih predelali za potrebe vrtca Bled. Vrtec je zasnovan kot lamela, ki se odpira na S in J.  Na J strani se odpira proti zelenim površinam morene, na S strani pa sledi geometriji parcelacije in umestitve prostostoječih stanovanjskih stavb naselja. Dostopa do vrtca sta dva - z zahodne - mestne strani (predvsem ugodno za otroke, ki jih starši ne pripeljejo z avtomobili) ali pa z vzhodne strani (predvsem za otroke, ki jih starši pripeljejo z avtomobili). Za večino oddelkov sta vhoda locirana na nivoju pritličja na južni strani stavbe v kotanji morene zato je bil po vzponu potreben spust po klančini ali stopnicah, kar je predstavljalo precejšnjo oviro. Neposredna vhoda v vrtec na nivoju nadstropja sta namenjena predvsem razvojnemu oddelku na zahodni strani, in dostavi - servisno dvorišče na vzhodni strani. Vrtec je zasnovan kot trinadstropna stavba (P+1+M) s centralnim hodnikom. V vseh treh etažah so prostori igralnic. Večina igralnic je orientiranih na J, servisni prostori pa so po večini na severni strani.


OUTPUT:
Z rekonstrukcijo je bilo potrebno poiskati in izkoristiti danosti obstoječega volumna stavbe in zagotoviti boljšo organizacijo znotraj vrtca s čim manjšimi posegi. Z energetsko sanacijo so se zagotovili čim boljšii rezultati pri porabi energije in čim ugodnejši bivalni pogoji in pogoji za delo (nova kuhinja) v prenovljenem objektu  -  prenovile so se instalacije ter ovoj stavbe, ki v zadnjih letih ni bil prenovljen (tla, fasadni ovoj, streha). Rekonstruirani objekt kontekstualno nadgrajuje podobo obstoječega. Vse frčade so izvedene na enak način kot že obstoječe, prav tako ritem oken. Vse zunanje ograje so  iz vertikalnih lesenih lamel. Vsi dodani elementi, ki se pripenjajo na obstoječ volumen stavbe imajo leseno zasnovo: nova terasa na Z strani, dostopi z nadkritimi prostori ter nov nadstrešek na gospodarskem dvorišču in nad ekološkim otokom.  
Z V strani se je zagotovil neposreden nivojski dostop do dveh glavnih vhodov v vrtec, uredile so se zunanje igralne površine, dodale terase za mansardne igralnice ter igralnico razvojnega oddelka. V notranjosti vrtca pa se je z redistribucijo programov ter maksimalno izrabo mansardnih delov pridobilo čim več potrebnih površin za skupne površine otrok, upravo in servis. Z rekonstrukcijo sta se v pritličju in nadstropju uredili dve novi igralnici, v pritličju na novo zasnovali sanitarni prostori ob igralnicah, v mansardi pa razširile skupne površine. Stavba vrtca se tudi bolje naveže na okolico z organizacijo novih vhodov/izhodov, dostopov do zunanjih igrišč ter dostopov za servis, z novimi nadstreški, ki z zaključnimi obdelavami v lesu dopolnjujejo oblikovno podobo prenovljenega vrtca.



[BU] vznik/ Rekonstrukcija objekta ohranja gabarite obstoječega volumna stavbe. Dodani elementi imajo leseno zasnovo in kontekstualno nadgrajujejo podobo obstoječega vrtca.

[FX] fleksibilno/ Medtem ko je večina prostorov v vrtcu prilagojena specifičnim programskim zahtevam, je razširjeni večnamenski prostor zasnovan fleksibilno. Uporablja se lahko kot športna igralnica, ki se lahko predeli na dva dela. Z ločenim vhodom je dostopna tudi zunanjim uporabnikom, prav tako pa se lahko uporablja kot večnamenski prostor za prireditve.

[FW] tok/ Ureditev komunikacij, z novim nivojskim vkopanim dostopom z V strani vzpostavlja nov glavni vhod v vrtec.

[M] modul/ Elementi zunanjih ograj, ki objektu dajejo celovito podobo, so zasnovani kot strukturirane modularne enote.

[S] trajnostno/ Pri rekonstrukciji in energetski sanaciji so bile upoštevane trajnostne zahteve. Z energetsko sanacijo in uporabo trajnih materialov se izpolnjujejo zahteve ekonomske trajnostnosti. v kontekstu družbene trajnostnosti so, z ureditvijo dostopov in komunikacij, redistribucijo in ureditvijo programov znotraj volumna stavbe ter razširitvijo skupnega večnamenskega prostora, ki lahko služi tudi širši skupnosti, izboljšni pogoji za vse uporabnike stavbe. Uporaba obnovljivih virov energije (geosonda in toplotna črpalka), energetsko učinkovit ovoj stavbe, uporaba naravnih materialov (tlak iz naravnega kavčuka) in avtohtonih materialov na zunanjih površinah (macesen, toplotno obdelan jesen) z lesenimi dodanimi konstrukcijami dopolnjuje trajnostno podobo stavbe v okviru okoljske in prostorske trajnostnosti.