Arheološki park Emonska hiša
status:
izvedeno
datum:
2012
naroÄnik:
Muzej in galerije mesta Ljubljana
lokacija:
Ljubljana
tip:
kultura
bruto površina:
2052 m2 |
|
arhitektura:
studio stratum/arco d. o. o.
Polona FilipiÄ
Peter Šenk
Marko Pretnar
Primož Špacapan
sodelavci:
gradbene konstrukcije: CBD d. o. o.
montažna streha:
DBS Mont d.o.o.
foto: Virginia Vrecl
|
|
INPUT: NaroÄnik je na obravnavani lokaciji Arheološki park JakopiÄev vrt/Emonska hiša naroÄil izdelavo projekta za izvedbo za nadomestitev obstojeÄega neustreznega nadkritja nad mozaiki z novim sezonskim montažnim nadkritjem ter ureditev pohodnih površin z dostopi do arheoloških izkopanin ter urbano opremo.
Arheološki park je za obiskovalce odprt od pomladi do jeseni in dostopen s ceste Mirje. ZateÄeno stanje je obiskovalcu omogoÄalo neposreden dostop do mozaikov, pri Äemer je obstajala velika možnost poškodb le-teh. ZašÄita mozaikov – montažna nadstrešnica – je bila prezentacijsko in tehniÄno neustrezna, saj je kot dvokapnica pri obiskovalcih ustvarjala napaÄno predstavo o obliki in dimenziji antiÄne strehe. Poleg tega je bila premajhna, da bi pokrila vremensko najbolj obÄutljive ostaline – mozaike, zato je nastajala nepopravljiva škoda na dedišÄini. Pot za obiskovalce je tekla po sredi antiÄne hiše, zato je bilo težko dobiti celostni obÄutek o antiÄnih ostalinah v parku. V parku ni bilo informacijskih tabel in potrebne infrastrukture za muzejske pedagoške dejavnosti. Poti za obiskovalce so bile speljane po terenu, v pretežni meri iz sipkih materialov, kar je onemogoÄalo dostop funkcionalno oviranim.
OUTPUT:
Kot najprimernejši pristop urejanja arheološkega parka je bil izbran infrastrukturni pristop zaradi veÄ vidikov, ki se združujejo v definiciji trajnostnega razvoja. Ekonomski, družbeni in okoljski vidiki so z izbranim pristopom najbolj uravnoteženi, kar se je z idejnim projektom in njegovo izvedbo v Äim veÄji meri prenašalo vse do detajla in izvedbe. ZnaÄilnost infrastrukturnega pristopa je tudi njegova lastna nereprezentativnost.
Ureditev infrastrukture arheološkega parka je bila zasnovana na naÄin, ki odgovarja potrebam tako individualnih kot obiskovalcev v vodenih skupinah. TuristiÄna infrastruktura je funkcionalno in oblikovno strukturirana glede na funkcionalne sklope in prostorske pogoje. Na samem vstopu v obmoÄje arheološkega parka je urejen vstopni plato z utrjenim pešÄenim nasutjem. Tu je locirana dvoprekatna kompozicija kovinskega zabojnika kontejnerja. V prvem prekatu so umešÄene kemiÄne sanitarije, drugi prekat pa je namenjen shranjevanju zašÄitne in vzdrževalne opreme in naprav za arheološki park. Ovoj zabojnika služi tudi kot informacijski pano ob vstopu v park.
Pot obiskovalca od vstopnega platoja vodi po glavni montažni dostopni poti s pohodno površino iz prefabriciranih montažnih pohodnih panelov na kovinski podkonstrukciji, ki ne vzbuja povezave z nekdanjimi rimskimi potmi, njihovo materialnostjo in videzom, in ki vodi do obmoÄja z mozaiki in ga povezuje z drugim delom Emonske hiše na drugi strani nasipa. Na mestih, kjer je izvedena pohodna površina zaradi omogoÄanja dostopa gibalno oviranim osebam, je glede na potrebe izvedeno temeljenje s Äim manjšim poseganjem v obmoÄje arheoloških izkopanin. Na dostopni in ogledni poti so pred pomembnejšimi arheološkimi toÄkami sistemsko umešÄeni oznaÄevalni elementi – totemi ter klopi. Hkrati pa je zagotovljena tudi možnost dostopa z montažnimi stopnicami do nivoja izkopanin.
Na S strani arheoloških izkopanin poteka nekdanja (rimska) cesta, ki je ustrezno prezentirana z utrjeno pešÄeno površino. Za potrebe izvajanja pedagoških delavnic je v SV kotu ob tej poti umešÄen arheopeskovnik.
Nad mozaiki Emonske hiše je za zašÄito mozaikov in hipokavsta pred meteorno vodo in UV-sevanjem, v skladu s projektnimi pogoji ZVKDS, izvedeno nadkritje iz napetega platna in takšne oblike, ki ne vzbuja povezave z obliko strehe nekdanje rimske hiše. Sredinske in obodne podpore so v Äim manjši meri znotraj obmoÄja izkopanin in izvedene brez temeljenja. Nadkritje mozaikov je izvedeno kot zašÄitni zaÄasni objekt – montažni šotor primernih višin glede na konfiguracijo terena in možnost odvodnjavanja, da voda ne bi povzroÄala škode in poškodb na mozaikih, nadkritje pa omogoÄa Äim boljšo celostno prezentacijo arheoloških izkopanin.
Infrastrukturni pristop k urejanju arheoloških parkov je sistem dodajanja plasti, ki omogoÄajo informacijsko in bolj celostno dojemanje arheološke dedišÄine, s svojo umestitvijo in materialnostjo pa doda k atraktivnosti njene celovite prezentacije. Urejen in oživljen prostor postane del sodobne urbanosti ožjega in širšega obmoÄja mesta.
[BU] vznik/Koncept ureditve odraža upoštevanje obstojeÄega stanja, potek in lokacijo arheoloških ostalin, zahtevano obmoÄje nadkritja, želeno pot obiska ter prostor nadgrajuje z novo montažno streho in plastjo komunikacij, ki omogoÄajo celovitejšo percepcijo arheoloških ostalin.
[FW] tok/ Zasnova sledi želenemu usmerjanju obiska arheološkega parka, s Äimer se obvladuje in nadzoruje veÄje število obiskovalcev in njihova komunikacija z vsebino. Izboljšana je dostopnost in uporabnost za razliÄne ciljne skupine obiskovalcev.
[FX] fleksibilno/Zasnova montažnih pohodnih površin in strehe je z uporabo materialov in naÄinom izvedbe prilagojena specifiÄnim pogojem lokacije in potrebam uporabnika. Konstrukcijski sistem elementov je zasnovan modularno, je prilagodljiv in montažen/demontažen.
[M] modul/Konstrukcijski sistem montažnih pohodnih elementov, ograj, klopi in oznaÄevanja je zasnovan modularno, je prilagodljiv in demontažen.
[PI] priklop/Infrastrukturni pristop urejanja omogoÄa ohranjanje parka kot izrazito parkovne površine in kar najmanjše fiziÄno poseganje v obmoÄje dedišÄine. Modularni elementi so zasnovani kot prikljuÄni elementi, ki se pripenjajo na osnovno konstrukcijo.
[PT] modul/Modularni montažni sistem pohodnih površin doloÄa niz kompozicijskih pravil. Prav tako niz pravil doloÄa organizacijo parka. Zasnova pohodne površine posebej in ureditev parka v celoti delujeta kot adaptabilna prototipa v dveh merilih.
[S] trajnostnost/Poseg v obmoÄje izkopanin je minimalen glede na zahtevan program. Infrastrukturni pristop urejanja ohranja, vkljuÄuje, izkorišÄa ter izpostavlja urbane arheološke parke trajnostno - ti postanejo del mesta, atraktorji v prostoru tokov in predvsem vsem dostopni.
[T] Äas/Zasnova ureditve arheološkega parka omogoÄa spremembe v nepredvidljivi prihodnosti. |